Vrednotenje trenerjev
Temeljno načelo
Ljudje sledijo merilom, po katerih so ocenjevani.
Če trenerja vrednotimo po rezultatu, bo iskal rezultat.
Če trenerja vrednotimo po razvoju igralcev, bo razvijal igralce.
Problem današnjega sistema
V mladinskem nogometu se trenerje pogosto ocenjuje predvsem skozi:
- zmage,
- lestvice,
- uvrstitve,
- število osvojenih turnirjev.
Takšna merila spodbujajo kratkoročne odločitve in zmanjšujejo razvojno usmerjenost sistema.
Razvojna merila uspešnosti trenerja
1. Napredek igralcev
Osrednje merilo uspešnosti trenerja je napredek vseh igralcev skozi čas.
Pomembnejše od trenutne kakovosti igralcev je vprašanje, koliko so napredovali pod njegovim vodstvom.
2. Vključenost igralcev
Razvojni trener ustvarja okolje, v katerem imajo vsi igralci možnost sodelovanja, učenja in tekmovanja.
3. Učno okolje
Razvojni trener ustvarja okolje, v katerem so napake del procesa učenja in ne razlog za izključevanje.
4. Dolgoročni razvoj
Razvojni trener sprejema odločitve, ki koristijo igralcem tudi takrat, ko kratkoročno ne prinašajo rezultata.
5. Strokovni razvoj trenerja
Razvojni trener ostaja učenec.
Svoje delo načrtuje, spremlja, vrednoti in izboljšuje.
Za konec
Če trenerja ocenjujemo po zmagah, bo iskal zmage.
Če trenerja ocenjujemo po razvoju igralcev, bo razvijal igralce.
Zato je način vrednotenja trenerjev eden ključnih temeljev razvojnega sistema mladinskega nogometa.