Razvojni standardi zveze in tekmovalnega sistema
Namen razvojnih standardov
Razvojna načela predstavljajo temeljna prepričanja o vlogi zveze in tekmovalnega sistema.
Razvojni standardi določajo konkretne pogoje, ki jih mora zagotavljati sistem, če želi dolgoročno podpirati razvoj igralcev.
Njihov namen ni določati vseh podrobnosti delovanja nogometa.
Njihov namen je ustvarjati okolje, v katerem imajo igralci, trenerji in klubi najboljše možne pogoje za razvoj.
Standard 1: Sistem mora razvoj postaviti pred rezultat
Temeljni namen otroškega in mladinskega nogometa mora biti razvoj igralcev.
Pravila, tekmovanja, vrednotenje in usmeritve morajo spodbujati dolgoročni razvoj in ne zgolj kratkoročne rezultate.
Vsaka pomembna odločitev sistema bi morala biti presojana skozi vprašanje:
Ali ta odločitev podpira razvoj igralcev?
Standard 2: Sistem mora omogočati vključevanje čim večjega števila otrok
Razvojne možnosti ne smejo biti omejene na majhno skupino izbranih igralcev.
Sistem mora ustvarjati pogoje za vključevanje čim večjega števila otrok v kakovostne razvojne procese.
Močan sistem ni tisti, ki razvije nekaj posameznikov.
Močan sistem je tisti, ki razvija veliko število otrok.
Standard 3: Sistem ne sme spodbujati prezgodnje selekcije
Otroci se razvijajo različno hitro.
Zato sistem ne sme ustvarjati pretiranega pritiska na zgodnje razvrščanje, izločanje ali omejevanje razvojnih priložnosti.
Razvojne poti morajo ostati odprte čim dlje.
Standard 4: Sistem mora zagotavljati razvojne priložnosti za vse igralce
Tekmovalni sistem mora omogočati redno sodelovanje igralcev.
Pravila in organizacija tekmovanj morajo podpirati vključevanje in razvoj ter zmanjševati prakse, ki omejujejo razvojne možnosti posameznikov.
Razvoj ni mogoč brez izkušenj.
Standard 5: Sistem mora podpirati razvoj trenerjev
Kakovost sistema je neposredno povezana s kakovostjo trenerjev.
Zveza mora zagotavljati:
- dostopna izobraževanja,
- strokovno podporo,
- razvoj sodobnih pristopov,
- izmenjavo znanja,
- razvoj strokovne skupnosti.
Razvoj trenerjev predstavlja eno najpomembnejših naložb sistema.
Standard 6: Sistem mora vrednotiti razvoj in ne zgolj rezultatov
Način vrednotenja pomembno vpliva na vedenje klubov in trenerjev.
Sistem mora spodbujati uporabo razvojnih kazalnikov ter zmanjševati pretirano odvisnost od rezultatov, lestvic in kratkoročnih uspehov.
Kar merimo, pomembno vpliva na to, kaj razvijamo.
Standard 7: Sistem mora omogočati dolgoročne razvojne poti
Igralci morajo imeti možnost razvoja skozi različna obdobja otroštva in mladostništva.
Sistem mora omogočati:
- prehode med kategorijami,
- različne razvojne hitrosti,
- pozne razvijalce,
- dolgoročno vključevanje v šport.
Razvojna pot ne sme biti odvisna od zgodnje uspešnosti.
Standard 8: Sistem mora temeljiti na strokovnih spoznanjih
Odločitve ne smejo temeljiti zgolj na tradiciji, mnenjih ali trenutnih trendih.
Razvojni sistem mora uporabljati:
- znanstvena spoznanja,
- razvojno psihologijo,
- pedagogiko,
- didaktiko,
- giboslovje,
- športno prakso,
- itd.
Razvoj igralcev zahteva strokovno utemeljene odločitve.
Standard 9: Sistem mora spremljati kakovost razvojnega okolja
Poleg rezultatov mora sistem spremljati tudi:
- osip igralcev,
- vključenost igralcev,
- razvoj trenerjev,
- razvojno klimo,
- zadovoljstvo igralcev.
Le tako je mogoče razumeti dejansko kakovost razvojnega procesa.
Standard 10: Sistem mora biti dostopen in pravičen
Vsak otrok mora imeti možnost kakovostnega razvoja ne glede na:
- kraj bivanja,
- socialni položaj,
- trenutno kakovost,
- razvojno hitrost.
Pravičnost predstavlja pomemben pogoj razvojno usmerjenega sistema.
Standard 11: Sistem mora spodbujati sodelovanje
Razvoj igralcev ni naloga ene institucije.
Gre za skupno odgovornost:
- zveze,
- klubov,
- trenerjev,
- staršev,
- igralcev.
Sistem mora spodbujati sodelovanje in ne tekmovanja med deležniki.
Za konec
Razvojni standardi zveze in tekmovalnega sistema določajo minimalne pogoje, ki jih mora zagotavljati okolje, če želi dolgoročno podpirati razvoj igralcev.
Naloga sistema ni proizvajanje rezultatov.
Naloga sistema je ustvarjanje pogojev.
Ko so pogoji kakovostni, lahko igralci, trenerji in klubi razvijejo svoj potencial.
Ko pogojev ni, tudi najboljši posamezniki težko nadomestijo pomanjkljivosti sistema.