Razvojna načela tekmovanja

Namen razvojnih načel

Tekmovanje je sestavni del nogometa. Brez tekmovanja ni igre, ni izkušenj in ni razvoja.

Vprašanje zato ni, ali naj otroci tekmujejo.

Vprašanje je, kakšno vlogo naj ima tekmovanje v razvojnem sistemu.

Razvojni nogomet tekmovanja ne zavrača. Nasprotno. Tekmovanje razume kot eno najpomembnejših razvojnih okolij. Hkrati pa zavrača prepričanje, da mora biti rezultat najpomembnejši cilj otroškega nogometa.

1. Tekmovanje je sredstvo razvoja

Tekmovanje ni namen samo sebi.

Njegov namen je ustvarjanje situacij, v katerih se igralci učijo, odločajo, prevzemajo odgovornost in pridobivajo izkušnje.

Ko tekmovanje postane pomembnejše od razvoja, se začnejo pojavljati odločitve, ki kratkoročno izboljšujejo rezultat, dolgoročno pa zmanjšujejo razvojne možnosti igralcev.

Razvojni sistem zato postavlja tekmovanje v službo razvoja.

2. Vsak igralec potrebuje tekmovalne izkušnje

Igralec se ne razvija zgolj na treningu.

Pomemben del razvoja predstavljajo tekmovalne situacije, v katerih mora samostojno sprejemati odločitve in se prilagajati zahtevam igre.

Če igralec redno trenira, vendar nima možnosti igranja, izgublja pomemben del razvojnega procesa.

Razvojni sistem zato razume tekmovanje kot pravico vseh igralcev in ne privilegij izbranih posameznikov.

3. Rezultat je informacija, ne cilj

Rezultat ima svojo vrednost.

Pokaže trenutno uspešnost ekipe v določenem trenutku.

Ne pove pa celotne zgodbe o razvoju igralcev.

Zmaga ne pomeni nujno kakovostnega razvoja.

Poraz ne pomeni nujno neuspešnega dela.

Razvojni trener in razvojni klub rezultat uporabljata kot informacijo za nadaljnje delo, ne pa kot glavno merilo uspešnosti.

4. Razvoj je pomembnejši od lestvice

Lestvice ustvarjajo primerjavo med ekipami.

Razvoj pa poteka znotraj posameznega igralca.

Zato položaj ekipe na lestvici ne sme postati pomembnejši od vprašanja, ali igralci napredujejo.

Razvojni sistem ne zanika tekmovalnosti, vendar razvoj postavlja pred razvrščanje ekip.

5. Napake so sestavni del tekmovanja

Tekma ni prostor, kjer bi morali igralci igrati brez napak.

Tekma je prostor, kjer se igralci učijo obvladovati zahtevne situacije.

Napake predstavljajo naravni del razvoja in so pogosto posledica poskusov iskanja boljših rešitev.

Okolje, ki kaznuje napake, zmanjšuje ustvarjalnost, pogum in samostojnost igralcev.

6. Tekmovanje mora spodbujati odločanje

Nogomet ni igra izvajanja navodil.

Nogomet je igra odločanja.

Naloga tekmovanja ni preverjanje, kako dobro igralci sledijo navodilom trenerja, temveč kako uspešno zaznavajo situacije, razmišljajo in izbirajo rešitve.

Razvojni sistem zato spodbuja tekmovalna okolja, ki zahtevajo aktivno sodelovanje in samostojno odločanje igralcev.

7. Tekmovanje mora omogočati dolgoročni razvoj

Odločitve, sprejete zaradi ene tekme, ne smejo ogroziti razvoja igralcev v prihodnosti.

Zgodnje selekcije, zmanjševanje minutaže in izključevanje igralcev pogosto izboljšajo trenutni rezultat, vendar zmanjšujejo dolgoročni razvojni potencial sistema.

Razvojni sistem daje prednost odločitvam, ki koristijo igralcem tudi več let kasneje.

8. Tekmovanje mora biti dostopno vsem

Razvoj ne sme biti rezerviran za majhno skupino najbolj uspešnih igralcev.

Kakovostno tekmovanje mora biti dostopno čim večjemu številu otrok.

Več otrok kot pridobi kakovostne tekmovalne izkušnje, večje so razvojne možnosti celotnega sistema.

Razvojni nogomet zato zagovarja vključevanje pred izključevanjem.

Za konec

Razvojni nogomet ne nasprotuje tekmovanju.

Nasprotuje prepričanju, da je rezultat najpomembnejši cilj otroškega nogometa.

Tekmovanje je eno najmočnejših razvojnih orodij, ki jih imamo na voljo.

Vprašanje ni, ali naj otroci tekmujejo.

Vprašanje je, ali tekmovanje služi razvoju otrok ali pa otroci služijo tekmovanju.