Razvojna načela igralca
Namen razvojnih načel
Igralec predstavlja središče razvojnega nogometa.
Vsi drugi deli sistema obstajajo zato, da podpirajo njegov razvoj.
Klub, trener, starši, tekmovanje in zveza niso cilj sami po sebi.
Njihov namen je ustvarjati pogoje, v katerih lahko igralec dolgoročno napreduje.
Razvoj igralca ne pomeni zgolj izboljševanja nogometnih sposobnosti.
Pomeni razvoj človeka.
Razvojna načela igralca predstavljajo temeljna izhodišča za razumevanje tega procesa.
1. Vsak otrok ima pravico do razvoja
Pravica do razvoja ne sme biti odvisna od trenutne kakovosti igralca.
Vsak otrok si zasluži:
- razvojne priložnosti,
- kakovostno okolje,
- podporo pri učenju,
- možnost napredovanja.
Razvojni sistem ne izbira, kdo si razvoj zasluži.
Razvojni sistem ustvarja pogoje za razvoj vseh igralcev.
2. Razvoj je pomembnejši od trenutne uspešnosti
Pri otrocih trenutna uspešnost pogosto ne napoveduje dolgoročnega potenciala.
Nekateri igralci napredujejo hitro.
Drugi potrebujejo več časa.
Razvojni pogled zato ne ocenjuje igralca zgolj po trenutni kakovosti.
Pomembnejše vprašanje je:
Ali igralec napreduje?
3. Igralec je aktiven udeleženec razvoja
Razvoj ni nekaj, kar trener naredi igralcu.
Igralec mora biti dejaven udeleženec procesa.
Postopoma se uči:
- sprejemanja odločitev,
- prevzemanja odgovornosti,
- samostojnega razmišljanja,
- sodelovanja pri lastnem razvoju.
Razvoj postane močnejši, ko igralec prevzame aktivno vlogo.
4. Napake so sestavni del razvoja
Napake niso znak neuspeha.
So del učenja.
Igralec, ki si upa poskušati, raziskovati in sprejemati odločitve, bo delal napake.
To je normalen del razvoja.
Razvojni sistem ne kaznuje napak.
Pomaga igralcem, da se iz njih učijo.
5. Razvoj ni linearen
Napredek ni vedno enakomeren.
Obstajajo:
- obdobja hitrega napredka,
- obdobja stagnacije,
- obdobja nazadovanja.
To ne pomeni, da razvoj ne poteka.
Razvojni pogled razume, da je športna pot dolgotrajen proces.
6. Vsak igralec ima svojo razvojno pot
Otroci niso enaki.
Razlikujejo se po:
- sposobnostih,
- interesih,
- hitrosti razvoja,
- osebnosti,
- življenjskih okoliščinah.
Zato ne obstaja ena sama pravilna razvojna pot.
Razvojni sistem spoštuje individualnost posameznika.
7. Samostojnost je del razvoja
Cilj razvoja ni ustvariti igralca, ki zgolj sledi navodilom.
Cilj je ustvariti igralca, ki zna razmišljati.
Igralec se postopoma uči:
- odločanja,
- odgovornosti,
- samoregulacije,
- reševanja problemov.
Te sposobnosti ostajajo pomembne tudi zunaj nogometa.
8. Razvoj vključuje celotnega človeka
Nogometni razvoj ni omejen na:
- tehniko,
- taktiko,
- telesne sposobnosti.
Razvoj vključuje tudi:
- samozavest,
- sodelovanje,
- vztrajnost,
- odgovornost,
- spoštovanje,
- čustveno zrelost.
Razvojni nogomet obravnava igralca kot človeka in ne zgolj kot športnika.
9. Veselje do igre je pomemben del razvoja
Igra predstavlja naravno okolje učenja.
Veselje ni nasprotje razvoja.
Pogosto je eden njegovih najpomembnejših pogojev.
Igralec, ki uživa v procesu, praviloma lažje vztraja, se uči in napreduje.
10. Dolgoročna športna pot je pomembnejša od trenutnega rezultata
Le zelo majhen delež igralcev bo nekoč igral profesionalni nogomet.
Vsi pa lahko skozi šport razvijajo:
- zdrav življenjski slog,
- pozitiven odnos do gibanja,
- socialne veščine,
- delovne navade,
- osebnostne lastnosti.
Največji uspeh ni profesionalna pogodba.
Največji uspeh je igralec, ki skozi šport razvije svoj potencial in ohrani pozitiven odnos do gibanja tudi v odraslosti.
Za konec
Razvojni nogomet ne postavlja vprašanja:
Kako hitro lahko igralec postane uspešen?
Postavlja drugačno vprašanje:
Kako lahko igralec dolgoročno razvije svoj potencial?
V središču razvojnega nogometa ni rezultat, niso točke.
Ni trener.
Ni klub.
Ni tekmovanje.
V središču razvojnega nogometa je igralec.
In vsi drugi deli sistema obstajajo zato, da mu pomagajo na tej poti.