Priporočena praksa staršev

Namen priporočene prakse

Razvojna načela pojasnjujejo vlogo staršev v športu.

Razvojni standardi določajo pričakovano vedenje.

Kazalniki pomagajo spremljati kakovost razvojnega okolja.

Orodja omogočajo sodelovanje med starši, trenerji in klubom.

Priporočena praksa pa predstavlja konkretne usmeritve, ki lahko staršem pomagajo podpirati otroka na njegovi športni poti.

Njen namen ni ustvariti popolnih staršev.

Njen namen je pomagati ustvarjati okolje, v katerem lahko otrok dolgoročno napreduje in ohranja veselje do športa.

Po tekmi najprej poslušajte

Po tekmi imajo številni starši potrebo po analizi igre.

Otrok pa pogosto najprej potrebuje nekoga, ki ga posluša.

Namesto hitre ocene tekme je koristno vprašati:

• Kako si se počutil?
• Kaj ti je bilo danes najbolj všeč?
• Kaj si se naučil?
• Kaj te je danes najbolj razveselilo?

Včasih otrok ne potrebuje odgovora.

Potrebuje občutek, da ga nekdo posluša.

Ne postanite dodatni trener

Otrok ima trenerja.

Vloga staršev ni ponavljanje navodil iz tekme ali analiziranje vsake situacije.

Pretirano usmerjanje pogosto povzroča zmedo in dodatni pritisk.

Starši lahko podpirajo, spodbujajo in poslušajo.

Vodenje nogometnega razvoja pa naj ostane naloga trenerja.

Pohvalite trud, ne zgolj rezultat

Rezultat ni vedno pod otrokovo kontrolo.

Trud je.

Koristno je pohvaliti:

• prizadevnost,
• vztrajnost,
• pogum,
• sodelovanje,
• odnos do dela.

Takšne pohvale spodbujajo notranjo motivacijo in dolgoročni razvoj.

Kako pohvaliti otroka po tekmi

Načelo

Pohvala naj podpira razvoj.

Standard

Starši uporabljajo razvojno usmerjeno pohvalo.

Priporočena praksa

• pohvalite trud in ne zgolj rezultata,
• pohvalite napredek in ne zgolj uspešnosti,
• pohvalite pogum pri poskusih novih rešitev,
• pohvalite sodelovanje s soigralci,
• pohvalite odgovornost in vztrajnost,
• pohvalite vedenja, ki jih želite spodbujati tudi v prihodnje.

Koristne pohvale:

• Všeč mi je bilo, kako si vztrajal.
• Opazil sem, da si si danes večkrat upal poskusiti.
• Lepo si sodeloval s soigralci.
• Danes si pokazal veliko poguma.
• Vidim, da napreduješ.
• Všeč mi je bilo, kako si se odzval po napaki.

Takšna pohvala otroku pomaga razumeti, da razvoj ni odvisen zgolj od rezultata.

Česa ni treba vedno pohvaliti

Pohvala ni namenjena ustvarjanju občutka popolnosti.

Njen namen je usmerjanje pozornosti.

Zato ni nujno, da starši po vsaki tekmi poudarjajo:

• zmago,
• število golov,
• primerjavo z drugimi igralci,
• status v ekipi.

Takšne pohvale niso nujno napačne.

Težava nastane, če predstavljajo edino obliko pohvale.

Otrok lahko začne verjeti, da je njegova vrednost odvisna predvsem od uspešnosti.

Ob porazu ostanite mirni

Porazi so sestavni del športa.

Otrok se iz njih pogosto nauči več kot iz zmag.

Naloga staršev ni odpravljanje razočaranja.

Naloga staršev je pomagati otroku razumeti, da poraz ne določa njegove vrednosti.

Največkrat zadostuje podpora in potrpežljivost.

Po porazu pohvala pogosto pomeni največ

Po porazu otroci pogosto potrebujejo največ podpore.

Takrat je koristno opaziti:

• trud,
• vztrajnost,
• odnos,
• pogum,
• napredek.

Prav v težjih trenutkih lahko starši pomagajo graditi samozavest in dolgoročno motivacijo.

Ob zmagi ohranite ravnovesje

Zmaga je prijetna izkušnja.

Ni pa dokaz, da je razvoj zaključen.

Pretirano poveličevanje rezultatov lahko ustvarja napačno predstavo o pomenu športa.

Koristno je ohraniti podobno raven podpore po zmagi in po porazu.

Otrok naj čuti, da njegova vrednost ni odvisna od rezultata.

Ko otrok sedi na klopi

Ena najtežjih situacij za starše.

Prva reakcija je pogosto jeza ali razočaranje.

Pred odzivom je koristno:

• poslušati otroka,
• razumeti situacijo,
• poiskati informacije,
• ohraniti miren dialog s trenerjem.

Največkrat težave ne rešuje konflikt.

Rešuje jo komunikacija.

Ko otrok naredi napako

Napake predstavljajo del razvoja.

Koristno je vprašati:

• Kaj si se iz tega naučil?
• Kaj bi naslednjič poskusil drugače?

Manj koristno je:

• iskanje krivcev,
• poudarjanje napake,
• ustvarjanje občutka neuspeha.

Napake so pomemben del športnega učenja.

Ko otrok izgubi motivacijo

Motivacija ni vedno enaka.

Vzponi in padci so normalen del športne poti.

Koristno je raziskati:

• kaj se dogaja,
• kako se otrok počuti,
• kaj ga trenutno moti,
• kaj ga veseli.

Pogosto otrok ne potrebuje pritiska.

Potrebuje razumevanje.

Ko otrok želi zamenjati klub

Pred odločitvijo je smiselno raziskati razloge.

Vprašanja:

• Kaj te moti?
• Kaj si želiš drugače?
• Kaj pričakuješ od novega okolja?

Odločitev naj temelji na razumevanju razvojnih potreb in ne zgolj na trenutnih čustvih.

Ko otrok želi odnehati

Tudi to je del športne poti.

Pomembno je razumeti:

• zakaj želi odnehati,
• ali gre za trenutni odziv,
• ali gre za dolgotrajnejše nezadovoljstvo,
• ali obstajajo druge možnosti.

Nekateri otroci potrebujejo spremembo okolja.

Nekateri potrebujejo premor.

Nekateri potrebujejo drugačen šport.

Najpomembnejše je poslušati.

Bodite zgled

Otroci se veliko naučijo iz vedenja odraslih.

Vprašajte se:

• Kako reagiram na sodniško napako?
• Kako govorim o trenerju?
• Kako govorim o nasprotnikih?
• Kako reagiram ob porazu?

Otroci pogosto posnemajo vedenje, ki ga opazujejo.

Kaj si otrok običajno najbolj zapomni

Otroci pogosto ne pozabijo rezultata.

Še manj pa pozabijo občutka, ki so ga imeli po tekmi.

Zato si bodo pogosto bolj kot rezultat zapomnili:

• kako so se starši odzvali,
• kaj so jim rekli,
• ali so čutili podporo,
• ali so se počutili sprejete.

Pohvala zato ni zgolj prijazna beseda.

Je pomemben del razvojnega okolja.

Kaj otrok najbolj potrebuje?

Ne potrebuje popolnih staršev.

Ne potrebuje strokovnih analiz.

Ne potrebuje dodatnega trenerja.

Najpogosteje potrebuje:

• podporo,
• sprejetost,
• zaupanje,
• potrpežljivost,
• občutek varnosti.

To so temelji, na katerih lahko raste tako kot športnik in kot človek.

Za konec

Po tekmi obstaja vprašanje, ki ga razvojni starši pogosto postavljajo:

Si užival?

Ne zato, ker rezultat ni pomemben.

Temveč zato, ker brez veselja, pripadnosti in notranje motivacije dolgoročni razvoj težko obstaja.

Največji uspeh ni otrok, ki vedno zmaguje.

Največji uspeh je otrok, ki želi tudi jutri ponovno priti na igrišče.