Priporočena praksa zveze in tekmovalnega sistema
Namen priporočene prakse
Razvojna načela določajo smer razvoja sistema.
Razvojni standardi določajo pogoje, ki jih mora sistem zagotavljati.
Kazalniki omogočajo spremljanje kakovosti razvoja.
Orodja pomagajo pri zbiranju informacij in sprejemanju odločitev.
Priporočena praksa pa predstavlja konkretne usmeritve za zveze, regijske organizacije, oblikovalce tekmovanj in druge odgovorne deležnike, ki želijo graditi razvojno usmerjen nogometni sistem.
Njen namen ni ustvariti popolnega sistema.
Njen namen je ustvarjati boljše pogoje za razvoj igralcev.
Vsako odločitev presojajte skozi razvoj igralcev
Pred sprejemanjem novih pravil, tekmovanj ali razvojnih programov si zastavite vprašanje:
Kako bo ta odločitev vplivala na razvoj igralcev?
To vprašanje mora postati temeljni filter vseh pomembnih odločitev.
Sistem obstaja zaradi igralcev.
Ne igralci zaradi sistema.
Spremljajte več kot rezultate
Rezultati predstavljajo le majhen del slike.
Redno spremljajte:
- osip igralcev,
- minutažo,
- vključevanje igralcev,
- zadovoljstvo igralcev,
- razvoj trenerjev,
- razvojno klimo.
Kar spremljamo, pomembno vpliva na vedenje sistema.
Zmanjšujte pritisk zgodnje selekcije
Otroci se razvijajo različno hitro.
Sistem naj omogoča:
- odprte razvojne poti,
- več razvojnih priložnosti,
- manj zgodnjega izločanja,
- več vključevanja.
Naloga sistema ni čim hitreje najti najboljših.
Naloga sistema je razvijati čim več otrok.
Oblikujte tekmovanja za razvoj
Tekmovanja močno vplivajo na delo trenerjev.
Pri oblikovanju tekmovanj se vprašajte:
- Ali pravila spodbujajo razvoj?
- Ali imajo igralci dovolj igralnega časa?
- Ali tekmovanje omogoča učenje?
- Ali spodbuja vključevanje?
Dobro tekmovanje razvija igralce.
Slabo tekmovanje spodbuja zgolj rezultat.
Razvijajte trenerje
Največji vpliv na razvoj igralcev imajo trenerji.
Zato naj sistem:
- vlaga v izobraževanja,
- spodbuja strokovno sodelovanje,
- omogoča mentorstvo,
- razvija razvojne kompetence.
Če želimo boljše igralce, potrebujemo boljše trenerje.
Razvijajte klube
Klubi predstavljajo osnovno razvojno okolje.
Pomembno je podpirati:
- razvojno kulturo,
- organizacijski razvoj,
- strokovno sodelovanje,
- razvoj trenerjev,
- sodelovanje s starši.
Močan sistem temelji na močnih klubih.
Poslušajte igralce
O igralcih pogosto odločajo odrasli.
Premalokrat pa igralce tudi vprašamo za mnenje.
Redno spremljajte:
- njihovo zadovoljstvo,
- občutek napredka,
- razvojne potrebe,
- izkušnje v sistemu.
Igralci pogosto najbolje vedo, kako deluje razvojno okolje.
Podpirajte raziskovanje
Razvoj sistema mora temeljiti na podatkih.
Spodbujajte:
- raziskovalne projekte,
- analize razvoja,
- spremljanje trendov,
- sodelovanje z raziskovalnimi ustanovami.
Dober sistem se nenehno uči.
Uvajajte spremembe postopno
Velike spremembe pogosto povzročijo odpor.
Smiselno je:
- preizkušati pilotne projekte,
- zbirati podatke,
- analizirati učinke,
- postopoma širiti dobre prakse.
Tako sistem zmanjšuje tveganja in povečuje kakovost odločitev.
Merite uspeh dolgoročno
Najlažje je meriti trenutno uspešnost.
Težje je meriti dolgoročni razvoj.
Pomembna vprašanja so:
- Koliko otrok ostaja v športu?
- Koliko igralcev napreduje?
- Kako se razvijajo trenerji?
- Kako se razvijajo klubi?
- Kako kakovostno okolje ustvarjamo?
Takšna vprašanja pomagajo graditi trajnosten razvoj.
Za vodstva zvez in regijskih organizacij
Pred vsako pomembno odločitvijo si zastavite tri vprašanja:
- Ali ta odločitev povečuje razvojne priložnosti za igralce?
- Ali ta odločitev pomaga trenerjem in klubom ustvarjati boljše okolje?
- Ali bo ta odločitev koristna tudi čez pet ali deset let?
Če je odgovor pritrdilen, je odločitev verjetno skladna z razvojnim poslanstvom sistema.
Za konec
Kakovosten nogometni sistem ni tisti, ki občasno ustvari vrhunskega igralca.
Kakovosten sistem je tisti, ki velikemu številu otrok omogoča kakovostno športno pot.
Naloga zveze ni zgolj organizacija tekmovanj.
Naloga zveze je ustvarjanje pogojev, v katerih lahko igralci, trenerji, klubi in starši dolgoročno razvijajo svoj potencial.
Največji uspeh sistema ni medalja.
Največji uspeh sistema je okolje, v katerem lahko uspeva čim več otrok.