Priporočena praksa vrednotenja trenerjev
Namen priporočene prakse
Razvojna načela pojasnjujejo, zakaj je vrednotenje pomembno.
Razvojni standardi določajo, kaj mora kakovosten sistem vrednotenja zagotavljati.
Kazalniki določajo, kaj spremljamo.
Orodja omogočajo zbiranje informacij.
Priporočena praksa pa predstavlja konkretne usmeritve za klube, vodje nogometnih šol, športne direktorje in druge strokovne vodje, ki želijo trenerje vrednotiti razvojno.
Njen namen ni nadzor trenerjev.
Njen namen je ustvarjanje okolja, ki spodbuja kakovostno delo in strokovni razvoj.
Trenerja vrednotite skozi celotno sezono
Posamezna tekma ali posamezen trening ne omogočata kakovostne ocene trenerjevega dela.
Razvojni trener mora biti spremljan skozi daljše obdobje.
Pomembno je opazovati:
- razvoj igralcev,
- razvoj ekipe,
- razvojno klimo,
- strokovni razvoj trenerja,
- dolgoročne učinke njegovega dela.
Kakovostno vrednotenje temelji na procesu in ne na posameznih dogodkih.
Rezultat postavite v pravi kontekst
Rezultat lahko predstavlja del informacij.
Ne sme pa predstavljati glavnega merila uspešnosti.
Pri vrednotenju si je smiselno zastaviti vprašanja:
- Ali igralci napredujejo?
- Ali imajo razvojne priložnosti?
- Ali ostajajo vključeni?
- Ali trener ustvarja kakovostno okolje?
Takšna vprašanja pogosto povedo več kot končni rezultat tekme.
Spremljajte razvoj vseh igralcev
Pri ocenjevanju trenerja ne opazujte zgolj najboljših igralcev.
Pomembno je spremljati:
- razvoj celotne skupine,
- vključevanje igralcev,
- napredek različnih posameznikov,
- podporo manj uspešnim igralcem.
Razvojni trener razvija vse igralce in ne le najbolj nadarjenih.
Redno izvajajte razvojne razgovore
Razvojni razgovori naj postanejo del rednega delovanja kluba.
Priporočljivo je:
- vsaj en polletni razvojni razgovor,
- letni pregled dela,
- sprotni strokovni pogovori.
Razgovori naj bodo usmerjeni v:
- refleksijo,
- izboljšave,
- razvojne cilje,
- strokovno podporo.
Njihov namen ni iskanje napak, temveč spodbujanje napredka.
Opazujte treninge in tekme
Vrednotenje mora temeljiti na dejanskem delu trenerja.
Koristno je spremljati:
- način komunikacije,
- organizacijo treninga,
- vključevanje igralcev,
- odziv na napake,
- razvoj odločanja,
- uporabo igralnega časa.
Pomembno je opazovati vedenje in ne zgolj rezultatov.
Uporabljajte več virov informacij
Nobena posamezna metoda ne omogoča celovitega vpogleda.
Razvojno vrednotenje naj združuje:
- opazovanje,
- samoevalvacijo,
- razvojne razgovore,
- vprašalnike,
- razvojne kazalnike.
Več virov omogoča bolj uravnoteženo in pravično vrednotenje.
Spodbujajte refleksijo trenerjev
Največji razvoj pogosto nastane skozi razmislek o lastnem delu.
Koristna vprašanja:
- Kaj mi je uspelo?
- Kaj bi lahko izboljšal?
- Kaj sem se naučil?
- Kaj želim razvijati naprej?
Razvojni trener ni nekdo, ki ve vse.
Je nekdo, ki se ves čas uči.
Vrednotenje povežite z razvojem
Po vsakem procesu vrednotenja naj sledijo konkretni koraki.
Na primer:
- strokovno izobraževanje,
- mentorstvo,
- opazovanje drugih trenerjev,
- skupni strokovni sestanki,
- razvojni projekti.
Vrednotenje brez podpore razvoju hitro izgubi svoj smisel.
Bodite dosledni pri merilih
Trenerji morajo poznati:
- pričakovanja kluba,
- razvojne cilje,
- merila vrednotenja,
- način spremljanja.
Jasna merila povečujejo zaupanje in zmanjšujejo nesporazume.
Gradite kulturo učenja
Največja napaka sistema vrednotenja je ustvarjanje strahu.
Trenerji morajo imeti občutek, da je namen vrednotenja:
- pomoč,
- razvoj,
- izboljševanje,
- strokovna rast.
Kultura učenja ustvarja boljše trenerje.
Kultura strahu ustvarja bolj obrambno vedenje.
Za vodjo nogometne šole ali športnega direktorja
Pred vsakim vrednotenjem si zastavite tri vprašanja:
- Kaj želim izvedeti o kakovosti trenerjevega dela?
- Kako lahko trenerju pomagam pri nadaljnjem razvoju?
- Ali sistem vrednotenja spodbuja razvoj ali zgolj nadzor?
Če vrednotenje spodbuja razvoj, bo koristilo tako trenerju kot igralcem.
Za konec
Način vrednotenja trenerjev pomembno vpliva na celoten nogometni sistem.
Če trenerje ocenjujemo po rezultatih, bomo razvijali rezultate.
Če trenerje ocenjujemo po razvoju igralcev, bomo razvijali igralce.
Zato razvojno vrednotenje ni administrativna naloga.
Predstavlja eno najmočnejših orodij za oblikovanje razvojne kulture v klubu in širšem nogometnem okolju.